Izgubljena beseda

Priznan pisatelj v srednjih letih se znajde na življenjski prelomnici. V njegov odnos z ženo sta se prikradli odtujenost in brezbrižnost, odnos s sinom je že nekaj let ohlajen in morda celo za vedno pretrgan, izgubil je navdih za pisanje. V iskanju izgubljene besede mu pot prekriža preganjan mlad kurdski par, ki usmeri njegovo iskanje na vzhod, med turške Kurde.

Pisateljica s počasnim in virtuoznim slikanjem značajev odpira srca. Kot sama pravi, je to poslanstvo njene besede: da z močjo umetnosti prebudi razumevanje in sočutje med ljudmi, tudi med tako sprtimi stranmi, kot sta turška in kurdska, …

… kajti ko srečaš nekoga iz oči v oči, v njem ne vidiš sovražnika, ampak človeka. Če se ti ponudi trenutek za razmislek, celo tedaj, ko vanj uperiš orožje, on pa vate, ne moreš razumeti, zakaj sta si sovražnika. (Del odgovora iz intervjuja v Delu, sobotna priloga, 20.9.2014)