Kako je gospoda Feliksa doletela sreča v nesreči

Gospoda Feliksa že poznamo; tisti je, ki je leta 2016 z divjim kolesarjenjem zmagal (pri založbi Miš). Tudi na pogled je enako zabaven, kot ga je ilustratorka upodobila že prvič. Tokrat, prav tako brez čelade in brezglav, nastopa z lastnim kolesom, s katerim zdivja po nov stol. Pripetljaj na križišču se razvije v prisrčno ljubezensko epizodo, konča pa, kot je pri avtorju običaj, z neobičajnim koncem. Avtor se namreč tudi tu požvižga na stereotipno delitev tem na tiste, ki so primerne za otroke, in tiste za odrasle. Zanj je svet vedno en sam, ki ga zelo od blizu (mikroskopsko) opazujejo otroci (kdo pa drug). Za polnokrvno odraščanje so zgodbe o tem, kaj se dogaja odraslim v glavi in kjerkoli drugje v telesu, pa o tem, da nobena sreča in nesreča nimata predpisanega trajanja ali konca, zelo dragocene. Odraslih ali otrok po naročilu pač ni. Zato pa štejejo majhne razlike vsakega posameznika in neverjetnost drugega nas prej ko slej prevzame, pa čeprav šele čez trideset let. Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2022, str. 73, avtor Vojko Zadravec.