Kako so videli svet

“Še malo, pa boste nared za na oder.”, nas nagovarja ena izmed ilustracij v domači poučni knjigi Kako so videli svet. Nagovor nam je dan v zaodrju, pred zaveso, za katero se razprostira “veliko gledališče sveta”. Prav to gledališče sveta je rdeča nit 46 “razglednic”, s katerimi avtorja razgrinjata teoretska in zgodovinska vprašanja geografije; z besedilom in ilustracijo ne pripovedujeta, kako dolga je cesta, kako visoka je gora ali kako globoko je nebo, ampak na koliko načinov je bilo vse to gledano, merjeno in živeto. Pripovedi teh razgledov okvirno sledijo zgodovinskemu časovnemu traku, z logiko naslova pa bi jih lahko razdelili v tri večje skupine. V prvi skupini so uvidi tistih, ki se trudijo ta planet prehoditi in ga z risbami in zemljevidi narediti prepoznavnega in prehodnega. To so pogledi geografov. Drugo skupino predstavljajo tisti, ki hočejo videti svet drugačen od tistega, ki se jim suka pod nogami, zato ga kar naprej spreminjajo. To so pogledi voditeljev in osvajalcev. Tretjo skupino predstavljajo tisti, ki iz drobcev zemljine ali iz pojavov v atomskih sistemih prepoznavajo tako podobe sveta pred nastopom človeških gledalcev kot podobe sveta neke daljne prihodnosti. To so pogledi raziskovalcev in mislecev. Založba Miš je skupaj z avtorjema Lucijo in Damijanom Stepančič ustvarila vznemirljivo branje za radovedne bralce vseh generacij in za inovativna izhodišča tistim šolam, ki svoje poslanstvo upravičeno pišejo z veliko začetnico. S to knjigo se je založba uvrstila med maloštevilne slovenske založbe, ki domača znanja in vedenja pogumno prelivajo v celostne knjižne mojstrovine, vredne PRIZNANJA ZLATA HRUŠKA.