Konec

Kaj storiti, ko se približuje konec sveta? S tem vprašanjem so soočeni glavni junaki mladinskega romana Konec. Našemu planetu se približuje komet in ker so ga odkrili prepozno, svetovne velesile ne morejo storiti ničesar, da bi preprečile katastrofo. Znanstveniki so natančno določili datum in uro, ko se bo življenje na Zemlji končalo. Sredi kaosa, ki sledi objavi novice, spoznamo Simona, srednješolca, ki želi preostale dni preživeti z dekletom Tildo. Ona ga odriva od sebe in izgine, čez čas pa najdejo njeno truplo. Simon postane glavni osumljenec. Ker si tudi sam želi razrešiti primer, se poveže s Tildino nekdanjo najboljšo prijateljico Lucindo. Njej iztekanje časa ni tuje, saj se je že pred kometom soočila z diagnozo smrtonosne bolezni. Bližnji konec iz nekaterih ljudi izvabi najhujše, pri drugih pa se pokažeta človečnost in dobrota. Roman obravnava tudi okolijske tematike, rasizem, vero in istospolne zveze, bralca pa se dotaknejo predvsem osebne zgodbe glavnih junakov. (TB)

Mnenja bralcev

Avtor je v romanu fiksiran na Brno in ima do mesta nostalgičen odnos. Roman je v skladu z avtorjevo usmeritvijo odprt sistem, struktura romana je rahla in avtor se ves čas vmešava vanjo na zelo ekspliciten način. Naser opozarja kot na kreatorja pripovedi, pripovedovalec je razposajen in svojeglav. Konec postavi celotno zgodbo pod vprašaj. Vse je neoprijemljivo in neobvezujoče., vse je igra. Vprašamo se, če morda v sklepnem delu naletimo na paradoks, če so bogovi vsemogočni, kako lahko zavidajo navadnim smrtnikom? Je to avtorjeva ironizacija božje vsemogočnosti, sprevračanje ustaljenih vrednot, pojmovanj, je to blagodejni obliž za človeško smrtnost, kdo se s kom igra?

– Zvezdan

Dan D se nezadržno približuje, točno se ve kdaj bo svet izginil, Zemlji se  približuje uničujoč komet, konec sveta je neizbežen. Zanka v zavedanju, da se bivanje izteka se skriva v vprašanju kako preživeti te zadnje dneve. Užiti dan za dnem na polno, odštevati ure v osami, ostati pozitiven, se družiti z domačimi ali s prijatelji, zanikati dejstvo, da komet pada proti Zemlji ali z razbijanjem uničevati vse okrog sebe. V grozljivo vzdušje pričakovanja konca zareže novica o smrti Tilde. Punce, ki jo še vedno ljubi Simon, čeprav se mu je odrekla, ker je želela živeti življenje z veliko začetnico. Vsi sumijo, da je v njeno smrt vpleten Simon. Tako misli tudi Lucinda, Tildina nekdanja najboljša prijateljica. Simon in Lucinda se v negotovem času, ko svet razpada na koščke, nekako najdeta in združita moči v iskanju odgovora kaj se je v resnici zgodilo s Tildo. Začne se bitka s časom, ki odkriva skrivnosti in odstira spoznanja kdo smo, kaj šteje in kaj je v resnici pomembno.

– Mirjam

Kako bi živeli, če bi vedeli, kdaj bo konec … Bi živeli ali le preživeli življenje v času, ki nam je še ostal? In kaj sploh pomeni ŽIVETI … Težko si predstavljam, kako bi ravnala sama, mi je pa bilo v romanu všeč razmišljanje sestre glavnega junaka Simona Emme, ki v nekem trenutku reče: »Ne moremo kar prenehati živeti. Nismo še mrtvi.« Roman o koncu nam odstira pogled v življenje švedskih  najstnikov, njihovih družin in tudi širše. Je torej roman o življenju in tudi o tem, kako pomembno je ustvariti vezi, ki lahko trajajo do konca …

– Tanja

Kako posamezniki ravnamo in čutimo, ko naša smrt ni več v neki neznani prihodnosti, temveč je določena in prihodnosti ni več. V knjigi  pisatelj to prikaže skozi oči dveh mladostnikov, Lucinde, zaradi raka na smrt obsojenega dekleta in Simona, ki trpi zaradi bivšega dekleta.

– Lidija