Kužek, ki ga Nino ni imel

Nizozemskega avtorja smo v slovenskem prevodu doslej srečali le enkrat, in sicer s simbolično slikanico o odraščanju in prvi ljubezni Milijon metuljev (Narava, 2007). Tokrat, prav tako na simboličen način, govori o občutjih osamljenosti otrok, kakor jih je verjetno precej spoznaval v času, ko je bil zaposlen kot učitelj in ravnatelj lastne OŠ v Heemstedeju. V skopem besedilu, v katerem kot refren nenehno odmeva “…, ki ga ni imel”, je kužek prispodoba za očeta, ki sicer obstaja, a ne živi skupaj z Ninom, prispodoba za tiste sodobne starše, ki jih otroci nimajo. Skupaj z mladim flamskim ilustratorjem razgrinjata atmosfero duševne stiske otroka in svet otrokove domišljije, v katerem skuša te stiske premagati. Kasneje Nino sicer dobi resničnega kužka, ki naj bi nadomestil tistega, ki ga ni imel, a kmalu se izkaže, da brezpogojne prisotnosti staršev ne more nadomestiti noben približek. Za ilustracije te slikanice je ilustrator leta 2015 prejel srebrno medaljo Društva ilustratorjev ZDA. Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2020, str. 66, avtor Vojko Zadravec.