Lakota

Thalia živi v svetu, kjer ni več hrane. Proti lakoti vsi jemljejo sintetično zdravilo, ki sta ga ustvarila njena starša, nad zdravilom pa ima monopol korporacija Ensvet. Ljudje so zreducirani v potrošnike online ponudb, njihovo življenje je popolnoma kontrolirano, pristnih medosebnih človeških odnosov pa skoraj ni več. Kljub jemanju sintetičnega zdravila Thalia postane lačna. Njena lakota jo privede fanta, ki je član revolucionarnega gibanja in v katerega se tudi zaljubi. Distopični mladinski roman o pretirani odvisnosti od tehnologije in o nevarnosti korporacij, ki prevzamejo nadzor nad osnovnimi viri, od katerih smo odvisni vsi. (MS)

Mnenja bralcev

Zgodba je zelo zanimiva in dobro berljiva. Dogaja se v času, ko človeštvo lahko shaja brez hrana ampak samo s sintetično tekočino Sintanil. Tukaj lahko vlečemo vzporednice z Ozempicom. Avtor sistematično in razumljivo opisuje svet, ki ga odkrivamo z njo izven okrožja. Zelo nazorno lahko vidim tak potek dogodkov tudi v resničnem svetu, sploh ko par korporacij prevzema vajeti v svoje roke. Sploh takrat ko Thailo označijo za teroristko. Mediji prirejajo novice v korist korporacijam kar se že dogaja v resničnem svetu. Mi je bilo všeč, da se zgodba konča srečno.

– Blaž

V Prologu romana je zapisano:”Jabolko je zagotovo najplemenitejši sadež.” Na zadnji strani romana pa: “Kaj?” reče Basil in pobeza v polena, ki grejejo najino kočo. “A jabolko?” Pokimam.” Simbolika? Tudi naslovnica romana Lakota (s podnaslovom: V prihodnosti ni več hrane.)je zanimiva. Thalia in Basil živita v svetu brez hrane. Ljudje niso lačni, ker obstaja sintetično zdravilo proti lakoti (Sintamil). Talia kljub temu postane lačna, spozna Basila in zgodba se nadaljuje v obliki mladinskega distopičnega romana.

– Alenka

Roman Lakota je bil precej lahkotnejši za branje kot sem to pričakovala, sodeč po naslovu. Sprehodimo se skozi naselbinske pasove, ki so si med seboj popolnoma različni. V dveh se pojavi želja po prevladi in nadzoru množic s strani posameznika, kar je, kljub temu da sta si sveta povsem različna, saj gre na eni strani za tehnološko visoko dovršeno družbo, na drugi za družbo, ki živi v sožitju z naravo, za malega človeka pravzaprav enako pogubno. To je dober odraz vodljivosti in slepega zaupanja ljudi v stiski, ki se ne zavedajo, da so se ob rešitvi iz kolesja enega sistema, vpletli v drugega.

Zanimive so se mi zdele mnoge pogruntavščine v Ensvetu, ki bi nam lahko olajšale življenje, vendar je cena zanje zelo visoka – odsotnost hrane. Zato upam, da jih kljub lagodnejšemu življenju, ki bi nam ga omogočale, še dolgo ne bo, saj ima današnji način prehranjevanja z vsemi komponentami – vonjem, okusom, obliko in teksturo hrane, izpopolnjevanjem veščin ob pripravi hrane ter priložnostjo za medsebojno komunikacijo ob obrokih, bolj pozitiven vpliv na naš vsakdan, kot se zavedamo.

– Petra

Delo še zdaleč ni stvar prihodnosti. Delo je današnja realnost. Uničevanje kmetijstva, živinoreje, agresivna promocija GSO, ustvarjanje in financiranje sintetičnega mesa, uklanjanje korporacijam. Vse to in še več je že del naših življenj.

– Sara

Knjiga Lakota avtorja H.A. Swaina mi je bila zanimiva zaradi svoje edinstvene ideje – sveta, kjer ljudje ne potrebujejo več hrane, saj dobivajo hranila preko tablet. Zgodba glavnih junakov Thalie in Basila, ki začneta dvomiti o tem “popolnem” sistemu, me je pritegnila, ker sem se lahko poistovetil z njuno željo po svobodi in pravici. Najbolj me je pritegnilo vprašanje, ali je tehnologija res lahko rešitev za vse težave, ali pa nas odvzame nečesa osnovnega, kot je uživanje hrane in skupnost, ki se okoli tega oblikuje. Zgodba me je prisilila razmišljati o tem, kako odvisni smo postali od tehnologije in kaj smo pripravljeni žrtvovati za “udobje”. Mislim, da je Lakota pomembna knjiga, ker nas opozarja na nevarnosti izgube stika s stvarmi, ki nas delajo ljudi. Priporočil bi jo vsakemu, ki ga zanimajo distopije in teme, kot so svoboda, tehnologija in kaj pomeni živeti resnično življenje.

– Aljaž