Le kaj počne Bog v nebesih, ko je na zemlji toliko trpečih?

Razmišljanja priljubljenega patra Karla Gržana navdihujejo s širino, eruditivno prodornostjo in globino, dotaknejo se tako vernih kot ateistov.

O cerkvenih naukih:

Dogma je v strogem pomenu besede nauk Cerkve … Pri tem pa ne gre pozabiti, da izhaja pojem dogma iz grškega izraza, ki pomeni zdeti se….

Če je Bog vse v vsem, po tem je po njem tudi v meni »vsevednost« – da je ujet v podobe časa in prostora, ne morem izraziti z (dogmatično) resnico, pač pa s simbolom, obredom ali (mitsko) zgodbo.

O razlogih trpljenja:

Izvirni greh je torej človekova odločitev o spoznanju dobrega in hudega, kar vodi k rojstvu v čas in prostor, kjer sprejme(mo) nase posledice lastne izbire, kar so zelo konkretna izkustva. Človek torej »izstopi iz rajskega«, iz Svetega Trojstva – Harmonije, Eno-sti v dvojnost, ki se izraža v neštetih oblikah polarizacije in se »okuša« v razcepu med dobrim in hudim.

Gre za nelagodno izkustvo, ki se v neprijetnosti še povečuje, če se z njim ne pomirimo in ne odkrijemo načina »dobrega preživetja« …« (MS)