Lege življenja

Barnes v treh esejih preplete svojo izkušnjo izgube z zgodbami posebnežev, nezmernežev in balonarskih entuziastov. Začne z noticami o prvih balonarskih podvigih in se sprašuje, kje je človekovo mesto, kaj ga žene. Vzporedno s takratnimi vizionarji se dviga v višave, začuti njihovo vznesenost, ki si jo dovoli umestiti med svoje vrstice, razmišlja o možnosti preobrazbe človeštva na novih temeljih, a se svoji razneženosti tudi sramežljivo posmehne. Kot pravi za njihove dosežke, “vsekakor pomenijo trenutek, ko je naš svet odrastel. Ali pa je to morda preveč melodramatično in preveč obetajoče. Morda naš svet ne napreduje s pomočjo dozorevanja, temveč s tem, da je v trajnem stanju doraščanja, vznesenih odkritij.”

Po odkrivanju višav se dotakne ljubezni, zadnji esej pa posveti padcu v globino in odpre vrata bolečini, ki je ostala po smrti žene, literarne agentke Pat Kavanagh. Če se je do te točke skrival za krilom ekscentričnosti izbranih življenjskih avanturistov, se naposled razkrije tudi sam, v točki soočanja s smrtjo ter žalovanjem, ki ga odkriva v vsej banalnosti in edinstvenosti.

Dela večkrat nagrajenega angleškega pisatelja Juliana Barnesa so poznana tufi bralcem v slovenščini. V Legah življenja ga spoznamo v najbolj občutljivi različici, ki ji ne primanjkuje nežnega humorja, izredne berljivosti in spretne literarne obdelave ranljivejših delov človeške izkušnje. (ŠP)