Luna in jaz

Četrta avtorska slikanica poetične ilustratorke govori o Zemljini spremljevalki Luni. Slikanica sicer pogrinja temni žamet noči, in nas v ritmu uspavanke vabi k igri deklice in njene srebrne prijateljice lune, a z igro besed in podob hkrati tudi razvozlava uganko na nebu: kaj so ščip in mlaj, prvi in zadnji krajec, Luna in Mesec. Igra z luno ni kakor igra s katero koli igračo; s ciklusom Zemljinega naravnega satelita so namreč tako ali drugače povezana vsa živa bitja, tudi človek. Otrok našega okolja razliko med dnevom in nočjo prepozna predvsem po džungli svetlobnih teles, naprav in efektov, ki ob prvem mraku planejo na ulice, v domove in celo med igrače pred spanjem. Le redko opazi veliko srebrno kroglo na nebu, ki se vsak dan spreminja. In mnogi šele v šoli slišijo (ali pa tudi ne), da se prav zaradi lune morje oddaljuje ali približuje borovcu, pod katerega smo odložili stvari in se šli kopat. Iz slikanice bo beseda dala besedo in otrokov spanec bo z novim znanjem o luni slajši. Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2020, str. 59, avtor Vojko Zadravec.