Lunin koledar

»Zgodovina človeškega rodu je zgodovina koledarjev, ki nam urejajo ritem življenja. Že od nekdaj koledarji odsevajo svetlobo Sonca, Luninih men in zvezd, menjave letnih časov, sosledje takih in drugačnih praznikov. Koledarji uravnavajo naš odnos do narave, dela, intime in družbe, se pravi – do vsega bistvenega. Prav zato je bila izdelava koledarjev zmeraj privilegij verskih in državnih oblasti. Največji vladarji svetovne zgodovine so uvajali nove koledarje, kot npr. Julij Cezar julijanski koledar ali papež Gregor gregorijanski koledar, ki ga še zmeraj uporabljamo,« je o svoji novi pesniški zbirki zapisal naš enkratni pesnik, Boris A. Novak. Sestavljanje koledarja je zamikalo tudi njega, zato je ustvaril Lunin koledar, v katerem najdemo pesem za vsak dan v letu. A pesmi v knjigi je zares še več, saj ima ima NOVakovskI TEDEN vsaj 12 dni, v NOVakovskEM LETU pa decembru sledijo še fantastični meseci undecimber, duodecimber, tredecimber, quattuordecimber in quindecimber. Letnih časov je pet. V Luninem koledarju najdemo pesmi za odrasle in pesmi za otroke, ljubezenske in družbenokritične, žalostinke ob obletnicah smrti in hvalnice za rojstne dneve, stare in nove pesmi. »Kajti, koledar je kolo in dar,« pravi pesnik. V zbirki beremo tudi pesmi posvečene pisateljem, igralcem, lutkarjem, filozofom, aktivistom … in tako je Lunin koledar tudi majhna enciklopedija slovenskega duha.. Boris A. Novak nas ob branju Luninega koledarja znova spomni, da je naš največji mojster igranja z zvonom in zvenom slovenske besede.

(Vir: Dobreknjige.si)