Mamin zmaj

Zgodbe so odkritosrčne laži. Tako bi lahko povzeli razlago pisatelja Milčinskega, zakaj nastopajo v zgodbah stvari, ki v resnici ne obstajajo: “Zakaj ko bereš pravljice in smešnice, že poprej veš, da taka reč ne gre čisto brez laži; takim lažem se sploh ne pravi laž, ampak so potrebne in spadajo v te vrste povesti kakor moka v močnik.” Odkritosrčnost je torej glavni razlog za težje teme, ki nastopajo v slikanicah za otroke. Mala deklica živi z mamo, v kateri je zmaj – strašljivo močna jeza. Zgodba mame ne opravičuje z razlago, ali je ta zmaj čustveno stanje ali bolezen. Dejstvo, da ima mama svojo deklico nadvse rada in da deklica mamo občuduje in je ne bi za nič na svetu zamenjala, še ne pomeni, da težave ne obstajajo. S preprostimi stavki in ekspresivno ilustracijo nam slikanica govori, da so v nas zmaji, ki jih moramo priznati, da ne uničimo še vsega drugega, kar ni zmaj. Tega se zavedata tako mama kot njena deklica in se vsaka po svoje trudita, da bo nekoč zmaj odletel na luno. Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2021, str. 54, avtor Vojko Zadravec.