Materinska knjižica

Roman, ki nas popelje v globoko čuteče doživljanje mlade ženske, katere življenje pretresa izguba za izgubo, smrt ljubljene babice, spontani splav v devetem tednu nosečnosti, oslabljen sluh, ki ji grozi s strašljivo tišino gluhote. Kot je razvidno iz intervjuvanja avtorice, so to njene osebne izkušnje, poudarja pa, da je kot kompleksne osebnosti ne moremo kar izenačiti z glavno protagonistko. Forma besedila z opuščanjem velikih začetnic in nizanjem ponavljajočih fragmentov daje čutiti vso težo prebolevanja smrti otroka. Nenavadna pripovedna perspektiva, o travmah svoje mame z neke nedefinirane točke opazovanja govori njen nerojeni otrok, prepričljivo povnanja njeno nemoč in izgubo stika z okolico. Vprašanja danes aktualnih ideoloških pogledov na splav se eksplicitno ne odpira, pa vendar je iz besedila razvidno, da je žalovanje za izgubo otroka v družbi bolj ali manj nerazumljena, celo tabuizirana tema.