Mi
- Avtor: Evgenij Ivanovič Zamjatin
- Zvrst: Fantastika
- Jezik: slovenski
- Tema: Mesto bere 2024
- Ciljna skupina: odrasli
- Leto izida: 1988
- Založba: Cankarjeva založba, V Ljubljani
- Fizični opis: 200 str., 20 cm
- Povezava: https://www.dobreknjige.si/knjige/mi/
- Oznake: Mesto bere 2024, totalitarizem
Žlahtno življenje v stekleni trdnjavi. Mi je naslov malo znanega antiutopičnega romana iz 20. let 20. stoletja, ki je spodbudil nastanek drugih bolj znanih primerkov tovrstne literature. Napisal ga je ruski pisatelj Jevgenij Zamjatin (1884–1937). Zaradi anti-sovjetske vsebine ga je bil primoran izdati v ilegali. Roman je na domačem terenu izšel šele v poznih 80. letih. V slovenščino ga je leta 1975 prevedel Sovretov nagrajenec Drago Bajt. Zgodba je sledeča: po dolgotrajni vojni se je ostanek človeštva izoliral v stekleni kupoli. Pod njo je ustanovil Enotno Državo. Njeni državljani – numerji se zavzemajo za prevlado razuma in uniformnosti ter izničenje zasebnosti in individualne identitete. Državo in rituale njenih ljudi nam preko dnevnika predstavi D-503, inženir, ki dela na raketi z imenom Integral. Ta raketa je namenjena širjenju načel Države po kozmosu, na svojem krovu bo nesla tudi inženirjev rokopis. Glavni junak se ima za vzornega člana družbe. Nato pa na enem od državno zapovedanih sprehodov sreča politično disidentko … Pri romanu Mi gre za klasiko ruske znanstveno-fantastične proze, ki za povrh predstavlja enega od predhodnikov sodobne antiutopične literature. Leta 2016 je po romanu nastal francoski kratki film z naslovom The Glass Fortress. (dobreknjige.si)
“Pred tisoč leti so vaši junaški predniki pokorili in podvrgli oblasti Enotne Države vso zemeljsko kroglo. …morda še vedno v divjem stanju svobode. Če ne bodo doumeli, da jim prinašamo matematično-nezmotljivo srečo, bo naša dolžnost, da jih prisilimo k temu.”
Hvala za matematično – nezmotljivo srečo. Vedno sem imela probleme z matematiko… Pa tudi roza kupončke bi lahko zamenali z drugim načinom… niso se spomnili.
-Mojca
Čeprav je k romanu Mi Drago Bajt napisal uvodno študijo, se mi zdi roman “težko berljiv”. Oblika zapisa sicer ne bi smela vplivati na vsebino, so me pa močno motile črtice (za vrinjene stavke ali besede), ki se velikokrat ponovijo v tekstu, kot na primer: “Ima – zakaj jaz bi na vašem mestu – šel in prosil, da me operirajo.”
-Nenka

























