Ministrstvo za čas

Prvoosebna pripovedovalka na razgovoru za službo pritrdi, da je njena mama begunka iz Kambodže. Nato ji razložijo, da bo kot uslužbenka ves čas delala z izseljenci, vendar ne z geografskimi, temveč s časovnimi. Novo ministrstvo namreč zna potovati v času. Odločilo se je, da bo izbrane ljudi iz preteklosti prestavilo v sedanjost. Njen varovanec bo britanski kapitan Graham Gore iz ponesrečene Franklinove odprave na Arktiko iz leta 1847. Služila bo kot most med preteklostjo in moderno britansko družbo.

In koga vse se je ministrstvo še odločilo premestiti v sedanjost? Ena ženska je iz leta 1665, iz časa velike londonske kuge. En poročnik je iz leta 1645, ko je divjala prva angleška državljanska vojna. Tu je tudi stotnik iz leta 1916, iz časa bitke na Somi. In še ženska iz Robespierrovega Pariza leta 1793.

Pripovedovalka in Graham živita pod isto streho. Skupini časovnih izseljencev uspe preseči medsebojne kulturne razlike in se povezati med seboj. V sodelovanju z ministrstvom se dobro prilagodijo novemu okolju. Nato se pojavijo ljudje iz prihodnosti, ki zaradi lastnih ciljev nasprotujejo dejavnostim ministrstva. Izseljencem strežejo po življenju, zato jih preselijo v varne hiše.

Pripovedovalka in Graham postaneta ljubimca. Toda na ministrstvu se pojavi izdajalec, ki pomaga ljudem iz prihodnosti, zato izseljenci pobegnejo na lastno pest in si poiščejo zatočišče. Šele takrat pripovedovalka Grahamu pove, da ima vgrajen mikročip in je zato lahko izsledljiva. Zgodba se tedaj zares zaplete.

Prvenec Kaliane Bradley, britanske pisateljice kamboških korenin, je bil nominiran za več nagrad in jih je nekaj tudi prejel. (RN)