Moja punčka ne bo nikoli odrasla

Kot skala razdvoji potoček, ko pade v njegovo strugo, tako je rojstvo deklice, ki ne bo nikoli odrasla, razdvojilo mlado mater. Pearl Buck je pustila stopinje na poti, ki jo skušajo s toliko žalosti in sramu prehoditi mame in očetje posebnih otrok. Ti otroci so srečni, dokler jih ne zaznamujejo nerealna pričakovanja ljudi, s katerimi stopijo v stik. Zgodbo beremo v intimi materinske izpovedi o svojih strahovih, sramovanju in tisti prvinsko okrutni želji, ki pa jo prežene vedno smejoči se hčerkin obrazek. Buckova pripoveduje o iskanju smisla njunega življenja, opominja na to, kakšni bi morali biti zavodi in osebje, ki skrbi za otroke s posebnimi potrebami. Njena pripoved je bisernati niz modrosti, brezčasnih in brezmejnih vrednote. (MU)