Moje hiške

Večina od enainštiridesetih pesmi je izšla v revijah, ene pred kratkim, druge pred mnogimi leti, za njihovo podobo pa je poskrbelo enajst priznanih ilustratork in ilustratorjev. Pesmi iz zbirke so karseda raznovrstne: ene so voščilne oziroma priložnostne, druge izštevanke, tretje nežne impresije, njihovi motivi pa segajo od hišnih ljubljenčkov do zobnih mišk in vsega otroškega vmes. Igrive in hudomušne pesmi se torej izmenjujejo z bolj liričnimi, različnim intonacijam in vzdušjem pa sledijo tudi ilustracije. Dragoceno je, da se nam nekateri ilustratorji v knjigi predstavijo z različnimi likovnimi izrazi, kar utegne biti posledica večje časovne oddaljenosti nastanka posameznih pesmi. To še posebej pride do izraza pri Petru Škerlu in Poloni Lovšin, takšno genezo ali pač slogovno in tehnično širino pa je vsekakor zanimivo spremljati znotraj enih samih platnic. Otroška poezija Cvetke Sokolov ima, ne samo po naslovu, s hiškami marsikaj skupnega – v njej diši po domačnosti, varnosti in toplini. Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2024, str. 74, avtorica Gaja Kos.