Nasledstvo sonca

Knjiga je očarljiva zbirka pesmi v prozi ali poetičnih meditacij, kakor jih navdihuje ljubljena Provansa v prvem povojnem desetletju. Albert Camus jo je okušal ob prijateljih – domačinu, pesniku Renéju Charu in mladi fotografinji Henriette Grindat. Njene občutene črnobele fotografije so integralni del pesniške zbirke in lahko pritrdimo piscu spremne besede Francku Planeillu, da gre »za prijateljstvo v ustvarjalnem procesu, … kjer podoba, figura, združi pogled in poezijo.« V Nasledstvu sonca se bomo srečali s francoskih eksistencialistom, piscem Tujca, kakršnega navadno ne poznamo. Njegova poezija je tukaj polna globine, presežnih navdihov, preobratov, veselja do življenja, občutka povezanosti s pokrajino in njenimi rodovi. Ob fotografiji kamnite provansalske hiše zapiše: »Tukaj živi svoboden človek. Nihče mu ne streže;« ob sliki poti v ranem dnevu pa: »Jutro žari; svetloba zbada. Odpovej se obisku. Oni lahko počakajo, tvoja radost ne.« Umetniško delo, vredno postanka. (KKH)