Ne bom se več drsal na bajerju

Mladi Ivan Knez živi v Zgornji Šiški v času italijanske okupacije Ljubljane. Takrat je še obstajala Krisperjeva tovarna čevljev, okoličani pa so bili najbolj ponosni na grad Jama, ki je stal na mestu, kjer se danes nahaja Bolnišnica dr. Petra Držaja. V njem je bil samostan, v katerem so šolske sestre vodile gospodinjsko šolo za dekleta. Z eno izmed njih, gojenko Evo Verdonik, se na skrivaj sestaja pripovedovalec Ivan. Toda njuna ljubezen ima malo možnosti za razcvet. Glavna ovira ni Izidor Merhovinc, sin uglednega šišenskega veterinarja, ki se zdi sestram primernejši kandidat za Evinega soplesalca. Zadeve postanejo nevarne, ko se v Evo zagleda poročnik Tartaglia. Takrat Evina zaščitnica, Jaga baba, na skrivnosten način omogoči svoji varovanki prebeg čez bodečo žico na Jezersko. Ivan pa se vedno bolj druži s svojim mentorjem Kundetom, vosovskim likvidatorjem izdajalcev. Postane partizan in po vojni ohranja spomin na Evo v obliki razglednic, ki jih iz tujine dobiva od nje. Razmišlja o tem, da bi ilegalno zapustil državo. Avtor združuje tragične vsebine s komičnimi. Med slednje sodi odločitev povojne oblasti, da bo zaradi motečega regljanja žab izsušila priljubljeni bajer in namesto njega postavila smučarsko skakalnico. Vendar ni predvidela, da bi lahko skakalci pristali na Vodnikovi cesti.