Nebesa v razsulu

V zbirki 36 kratkih esejev s področja politike in družbene kritike svetovno znani slovenski filozof, sociolog in kulturni teoretik Slavoj Žižek s svojim značilno paradoksalnim, provokativnim in duhovitim slogom analizira ključne svetovne politične dogodke od konca 20. stoletja do leta 2020. Med njimi so napad hutijevskih upornikov na rafinerije v Savdski Arabiji, levičarski študentski protesti proti izkoriščanju delavcev v kitajskih kemičnih tovarnah, poskusi Pekinga pri omejevanju avtonomije Hongkonga, usoda Kurdov na mejah Turčije, Sirije, Iraka in Irana, prisilna ponovna katolizacija Bolivije, izraelsko priključevanje delov Zahodnega brega, brutalni izbruhi nasilja v Mehiki ter številne popkulturne reference – od Rammsteinov do Carpenterja, Orwella, Kristusa in Lenina.

Posebej opozori na neofevdalistično privatizacijo komunikacijskih platform, ki so v rokah novih megakorporacij in njihovih milijarderskih lastnikov (Google, Apple, Microsoft, Facebook, Amazon …). Ti nadzorujejo naše skupne dobrine in družbeni prostor, v katerem se gibljemo in komuniciramo.

Žižek izpostavi zlo sodobnega časa: nastanek družbe nekaznovanega nasilja, v katerem so v zločine pogosto vpleteni predstavniki državnih institucij. Srhljiva podoba splošne amnestije in novi val obscenega populizma prepletata državo in civilno družbo, medtem ko vsesplošno nezadovoljstvo – od ekoloških do feminističnih protestov – po njegovem mnenju kliče po množičnem, koordiniranem gibanju. V nasprotnem primeru nas čaka družba nenehnih izrednih stanj in trajnega družbenega nemira. Globalni kapitalizem teh kriz ne more rešiti. Digitalni nadzor postaja oblika omrežene demokracije oziroma »kapitalizma nadzora«, kjer sta demokracija in svoboda sicer dovoljeni, a hkrati neučinkoviti – prav zato se ljudje upirajo tudi v liberalnih demokracijah, saj je omrežena demokracija lahko še bolj zatiralska od omreženega avtoritarizma.

Namesto tega Žižek poziva k preseganju ideoloških okvirov, k prepoznavanju univerzalnih resnic v lokalnih bojih in k opuščanju iluzij o postopnem reformizmu. Ljudje si že od nekdaj želijo socialne varnosti, mednarodne solidarnosti, svobode brez državnega nadzora, združevanja, svobodnega izražanja ter življenja brez primitivne ideološke indoktrinacije in cinične hinavščine – vse to ideali, ki izvirajo iz socialistične tradicije. Knjiga je klic k razmisleku o radikalno na novo zamišljeni alternativi v času apokaliptičnih kriz, ki se pet let po njenem nastanku le še poglabljajo. Prav zato skoraj zahteva nadaljevanje. (ND)