Nebesna telesa

Roman opisuje družbene in družinske razmere v Omanu v postkolonialnem obdobju skozi pripovedi glavnih protagonistov, katerih imena nosijo naslove posameznih poglavij. Na začetku spoznamo Majo, ki sklonjena nad svojim šivalnim strojem preživlja cele dneve in dolge noči. Nihče ne ve, da se je zaljubila in da na tihem moli, da bi našla pot do izbranca svojega srca. Toda starši ji poiščejo sina bogatega trgovca in ubogljiva hči privoli v poroko s človekom, ki ga ne ljubi. Njen edini izraz samovolje je v tem, da kljub zgražanju sorodnikov za svojo hčerko izbere ime London. Tudi njena sestra Asma se ukloni želji staršev in se poroči s slikarjem Halidom, vendar za razliko od Maje ne trpi zaradi neuslišane ljubezni. V zakon gre brez romantične zaljubljenosti, a se zaveda, da sta s Halilom sposobna postopoma razvijati ljubezen, če bo Halil kot popolno nebesno telo, ki točno ve, kaj hoče, ona pa bo krožila po orbiti, ki jo je on začrtal, ne bo pa ločeno nebesno telo, v lastni orbiti. Moška vloga je tako jasno ločena od ženske. Tretja sestra Havla se edina upre odločitvi staršev, ki jo hočejo poročiti s Halilovim bratom, ker je zaljubljena v moškega po lastnem izboru. Toda izkaže se, da je ta moški fičfirič, ki ji prinese več težav kot opore v življenju. Pisateljica Džoha Al Harthi (Jokha Alharthi), rojena leta1978, je doktorirala iz klasične arabske literature na edinburški univerzi na Škotskem in dela kot univerzitetna profesorica v Omanu. Napisala je zbirko kratkih zgodb, tri knjige za otroke, štiri romane in tudi nekaj strokovnih knjig. Za roman Nebesna telesa je leta 2019 kot prva arabska avtorica prejela mednarodno nagrado man booker. (RN)