Nevidna ženska in druge zgodbe

Slavenko Drakulić (1949), odlično hrvaško novinarko in pisateljico, publicistko, avtorico provokativnih esejev in romanov, v katerih je ženska in njeno doživljanje sveta vedno v prvem planu, je slovensko bralstvo že davno spoznalo in vzelo za svojo. V pričujoči knjigi kratkih zgodb Drakulićeva prepričljivo govori o starosti, temi, ki jo dandanes, v dobi slavljenja večne mladosti in lepote, preplašeni odrivamo na stran, težko o njej beremo, poslušamo. Avtorica, brezkompromisna kot vedno, razmišlja o staranju telesa, osuplosti in depresiji ob zavedanju nevidnosti, s katero se predvsem ženske kot večni objekt poželenja še posebej težko spopadajo. V šestnajstih zgodbah se prepoznavamo v odnosih med moškimi in ženskami, starši in otroki, bolečini ob doživljanju bolezni, smrti, osamljenosti, zavrženosti, predvsem pa izgubi dostojanstva. Branje, ki zareže v dušo ter ponuja veliko snovi v razmislek ter vodi, kljub nelagodju, v osebnostno rast in samospoznavanje.