Nihče

V knjigi nam Mehmedalija Alič neprizanesljivo pripoveduje o enem samem človeku – sebi. V besedilu prepleta preteklost in sedanjost, spomine na Bosno in slovensko stvarnost. Prvi del zgodbe opisuje Srebrenico, kjer je med nezaslišano krutim in nepravičnim genocidnim pokolom izgubil dva brata. Ko kot begunec pride v Slovenijo, ga pričaka prvo veliko razočaranje. Namesto za rudarskega tehnika, ga pošljejo na šolanje za navadnega kopača, da bo lahko, kot cenena delovna sila gradil slovensko zgodbo o uspehu. Za ta prispevek se mu je samostojna Slovenija, kot 25.670 drugim prebivalcem, zahvalila z izbrisom iz registra. Po enem etničnem čiščenju doživi še drugega. Nenadoma ostane brez državljanstva, postane, kot sam pravi, »Niko i Ništa«, po naše Nihče, kot naslovi svojo pripoved. Da pa bi bila mera polna, se je moral Mehmedalija po dolgih, mukotrpnih življenjskih borbah za državljanstvo pred upokojitvijo podati še v rudnik znan kot Huda jama, v katerem je odkril še en strašen zločin. Našel je zloglasni Barbarin rov in v njem ostanke dejanj temne zgodovine slovenstva, podobne tisti v Srebrenici. Alić nam skozi svoje pričevanje daje v premislek dejstvo, da smo Nihče v določenem času in pogoju lahko pravzaprav čisto vsi. (BM)