Po nebu tečejo reke

Novi roman svetovno znane in večkrat nagrajene pisateljice Elif Shafak je čustveni, zgodovinski in politični prispevek k pomenu narave, spomina, identitete in skupnosti. Spremljamo zgodbe treh likov: Arthurja Smytha, devetletne deklice Narin in hidrologinje Zaleekhah Clarke. Tri zgodbe iz različnih časovnih obdobij se skozi roman začnejo prepletati v skupno usodo prek pretanjenih niti dveh velikih rek, Temze in Tigrisa. Tok nas nese po zgodovini Mezopotamije in mesta Ninive, obsežni knjižnici kralja Asurbanipala, odkrivanju klinopisov in razsežnosti Epa o Gilgamešu, mističnem življenju in usodi ljudstva Jezidov nekoč in danes. Vse te niti se povezujejo in se ves čas v zgodbi prelivajo v majhni molekuli, kapljici vode, ki od svojega pristanka v laseh kralja Asurbanipala leta 630 pr. Kr. prepotuje zgodovino časa in omenjenih likov ter leta 2018, v obliki solze v nekem bivalnem čolnu na reki Temzi, pade v pomivalno korito in se znova zlije v morje.

Roman je avtoričin zapis dveh sistematičnih preganjanj ljudstva Jezidov: enega iz 19. stoletja, drugega pa iz leta 2014. Osebe, ki nastopajo v romanu, so deloma fiktivne, v veliki meri pa temeljijo na življenju resničnih oseb, kot zapiše avtorica v spremni besedi. Med branjem se počutimo, kot da ne beremo zgolj zgodovinskega zapisa, ki si je upal pričati o brutalnih dogodkih, temveč beremo o soljudeh, malodane znancih, ki so zaradi odločitev nekega režima ostali opeharjeni za dom, svobodo, družino, kulturo, celo življenje.

Doktorica političnih ved, predavateljica in pisateljica Elif Shafak je napisala 21 knjig, od tega 13 romanov, ki so bili prevedeni v 58 jezikov in predlagani za številne prestižne nagrade. Po nebu tečejo reke je avtoričin deveti roman, preveden v slovenščino.