Pogovoriti se morava o Kevinu

Mati mladoletnega množičnega morilca v pismih možu pretanjeno izpoveduje svoje doživljanje materinstva in odnosa s sinom pred tragedijo; pisma so kot nekakšen obračun same s sabo, polna so samospraševanj in vračanj h ključnemu vprašanju: zakaj? Zakaj je sin tak, kakršen je in zakaj se je zgodilo nepopravljivo? Precizno seciranje materinstva, očetovstva, sprevrženosti uma in dogodkov pred in po usodnem četrtku prinaša napeto in pretresljivo zgodbo. Psihološki vzgibi in detajli so opisani avtentično in prepričljivo, bralec se neizogibno zazre vase, ne glede na to, v kateri vlogi se je kdaj že soočal z »zlobo, nesramno brezbrižnostjo in prirojeno hudobijo.« (VVŠ)