Pojem in gora pleše

V delu katalonske pisateljice in pesnice vse stvarstvo vibrira v magičnem plesu življenja: gore, oblaki, gozdovi, reka, domače in divje živali, vaščani zakotne gorske vasi v Pirenejih, samotarji in pesniki z odročnih kmetij. Nekateri naselje tik ob francoski meji zapuščajo, drugi se vračajo. Iz onostranstva se oglašajo duhovi pokojnih, žalostni in jezni odpirajo boleče spomine, spet drugi so polni modrosti. Njihove zgodbe se stapljajo z lokalnimi legendami o rusalkah in velikanih. Roman je razdeljen na krajša poglavja, nekatera od njih so spisana v prav unikatnih pripovednih slogih. Klub temu je kot osrednjo temo mogoče izluščiti prijateljstvo in ljubezen, ki ju prekine tragični dogodek po nesreči sproženega strela. Neizpolnjenemu hrepenenju opravičilo in odpuščanje prinese olajšanje šele čez desetletja. Čas teče, generacija sledi generaciji, nič ni večno, človeška življenja minevajo, otroci se rojevajo, spreminja se narava, celo mogočno pirenejsko gorovje ima svoj začetek in konec. Besedilo, ki nam sporoča, da je človeštvo le majhen del velike celote. Jezik je bogat in metaforičen, saj je avtorica preden se je lotila proze, že bila uveljavljena pesnica. Za svoje literarno ustvarjanje je Irene Sola (roj. 1990) prejela več nagrad, leta 2020 tudi nagrado Evropske unije za književnost. (JMV)