Ponciá Vicêncio

V Braziliji so suženjstvo sicer uradno odpravili, a temnopolti prebivalci so na podeželju še vedno prisiljeni delati za belske posestnike. Družina naslovne junakinje Poncie Vicêncio je ena izmed takšnih. Zdi se, da na mlado deklico Poncio najmočneje vpliva podoba deda: njegova sključena drža z roko za hrbtom, smeh in solze ostanejo v njej vtisnjeni še dolgo po njegovi smrti. Želja po boljšem življenju Poncio popelje v mesto, kjer pa prav tako ni mogoče ubežati kruti usodi njenih sorodnikov. Njena individualna zgodba odraža usodo družine ter kolektivno stanje celotne afrobrazilske skupnosti. Z naravo in zemljo povezano podeželje je dobesedno zapisano v njeno telo. Že kot majhna deklica je bila Poncia dovzetna za nadnaravno, neizrečeno. Praznine ni mogoče zapolniti z igranjem vlog, saj sta v velikem mestu enakopravnost in svoboda prav tako le utvara. (EZ)