Poroke v hiši

Za pričujoči češki roman, ki opisuje navadna življenja v realsocialističnem povojnem obdobju, je značilno pabiteljstvo. Pabitelji so bili ubogi, zanemarjani, zlorabljani, izločeni, preganjani (…) državljani z dna družbene lestvice, ki so vsemu navkljub ohranili hudomušnost, razigranost, vero v lepoto in dobroto. Glavni lik in pripovedovalka zgodbe je pisateljeva žena Pipsi, skozi njene oči je izrazil milino svoje ženske plati duše. Zgodba sama pripoveduje o vsakdanjih, navadnih življenjskih dogodkih, ki bi bili skozi drugačno prizmo dolgočasni in nezanimivi, ampak vere v radostno življenje jim država in oblast ne moreta vzeti … Poroke v hiši so avtobiografsko delo, naslov je drug izraz za burna veseljačenja na pisateljevem domu, dekliški roman pa se ironično-hudomušno imenuje, ker opisuje čas deklištva njegove žene vse do njune poroke. Glavni akterji so sami posebneži, ki se tega zavedajo, ampak življenja ni hudo resno jemati! Delo spada v trilogijo, vendar deluje popolnoma samostojno. Posebnost romana je pripovedni tok, t. i. govor. Pisatelj je zanemaril skoraj vsa stavčna pravila, osredotočil se je na pripovedovanje v ritmu naravnega govora. Ohranil je kar največjo možno mero spontanosti, od tod izredno dolgi zloženi stavki in pogosta raba treh pik. (Dobre knjige)