Poslednji varuh otoka Ellis

John Mitchel, vodja podružnice Zveznega urada za priseljevanje na otoku Ellis, ima v letu 1954 na voljo devet dni, da pred dokončnim zaprtjem centra zaključi zadeve. Tok novih priseljencev, ki so se z ladjo pripeljali mimo Kipa svobode, da bi po izkrcanju na otok pravilno odgovorili na 29 vprašanj in prestali strog zdravniški pregled, je že zdavnaj usahnil. Zdaj so ostali le še spomini. V obliki dnevniškega zapisa John podoživlja dogodke, ki so ga zaznamovali. V letu 1915 se je poročil z Liz, prijateljico iz otroštva, a njuna sreča ni trajala dolgo, saj je Johnova žena kot medicinska sestra podlegla tifusu. Njeni starši mu niso odpustili, da ji je našel službo na otoku. Po Lizini smrti John ni hotel več zapustiti Ellisa, čeprav so mu zaradi vestnega dela ponudili to možnost. Njegovi stiki s celino so postali redki. Leta 1923 se je ponovno zaljubil, in sicer v Italijanko Nello Casarini, pri čemer je prestopil svoja pooblastila. Namenil se je ponovno poročiti, da bi pomagal mladenki in njenemu slaboumnemu bratu Paolu, ki so mu zaradi duševne bolezni ostala vrata Amerike za vedno zaprta. Toda Paolov nepričakovani samomor spremeni Johnov navidezni blagoslov v hudo prekletstvo. Med osebami, ki so Johna še posebej zaznamovale, sta bila tudi italijanski anarhist in madžarski pisatelj. Roman s prikazom življenja protagonista obravnava problematiko migracij v določenem zgodovinskem obdobju Združenih držav Amerike. (RN)