Postaja Enajst

Večkrat nagrajeno knjigo Postaja Enajst je kanadsko ameriška pisateljica Emily Si. John Mandel napisala leta 2014, ko človeštvo še slutilo ni, da nas čaka pandemija COVID 19. Fantazijska pripoved govori o pandemični gruzijski gripi, ki čez noč pokonča večino svetovne populacije in vse pridobitve sodobne civilizacije. Avtorica v romanu prepleta življenjske zgodbe ljudi v svetu pred boleznijo in dvajset let pozneje v času popolnega somraka tehnologije in človeških vrednot. Glavna protagonista dveh svetov sta slavni igralec Arthur Leander ter Kirsten, ki je kot majhna deklica nastopala v zadnji predstavi nenadno umrlega, takrat že ostarelega zvezdnika. Kirsten, zdaj že odrasla ženska, v postapokaliptičnem času potuje kot članica glasbeno igralske skupine Potujoča simfonija, ki s svojimi predstavami ljudem vračajo vsaj nekaj življenjske radosti, vendar trepetajo v nenehni borbi za preživetje. Srž zgodbe, polne napetih pustolovščin in življenjske modrosti, so umetniki in umetniško ustvarjanje, kultura nasploh, kot zadnja oaza pred popolnim razčlovečenjem. Leta 2021 je po romanu nastala tudi televizijska priredba. (AD)

Mnenja bralcev

Asociacija na covidno obdobje. Knjiga je bila napisana že 2014. Po pandemiji, ki povzroči propad družbe, se dvajset let kasneje s pomočjo umetnosti poraja nov vzpon civilizacije.

– Jože

Kdo bi verjel, da je pisateljica napisala to fantazijsko pripoved davno pred pandemijo Covid 19, saj se v njej srečujemo z veliko podobnostmi pandemičnega časa te bolezni. V romanu gre sicer za gruzijsko gripo, ki takorekoč čez noč pokonča večino svetovne populacije. Ob tem izgine tudi vse, kar je ustvarila sodobna civilizacija. Avtorici je uspelo na zelo zanimiv način predstaviti življenjske zgodbe različnih posameznikov pred boleznijo in dvajset let pozneje. Osrednja junaka sta igralec Artur Leander in Kirsten, ki kot majhna deklica nastopa v zadnji predstavi, ko ostareli zvezdnik na odru nenadoma umre. Kot odraslo žensko jo srečamo v nadaljevanju romana, ko v času po pandemiji potuje s Simfonijo po opusteli in vseh mogočih nevarnosti polni deželi, ko je boj za golo preživetje prisoten na vsakem koraku. Avtorica nam na mnogih mestih nedvoumno prikaže tudi vse dobrobiti, ki so za nas nepogrešljive in jih potem nenadoma ni več.

– Jožefa