Povodni mož

Upodobitev balade o prevzetni Ljubljančanki očara s svojo estetsko in pripovedno dovršenostjo, in v podrobnostih preseneti vsakokrat, ko slikanico odpremo. Najprej je tu avtorjeva strategija pristopa, ko pripoved kadrira in s tem bralcu kaže isto dogajanje z več zornih kotov in prizorišč. Strategija velikih in malih sličic ne služi zgolj množenju gledišč, ampak je v vlogi oken organsko vključena v kompozicijo predstave, v kateri so glavni elementi: igra svetlobe, osnovna barva in risba dogodkov. Svetloba se z Gradu spušča na strehe, na ozke ulice stare Ljubljane, ter se nato bleščavo odbija od okna do okna secesijskih pročelij. V oknih odseva tudi sivozelena barva Ljubljanice, ozadje, na katerem povodni mož zasleduje Urško, spretno izrablja malomeščanski vrvež in se iz galantneža preobrazi v povodnjaka. Spremljamo tudi Urško, od nedeljske vožnje po Ljubljanici (na naslovnici) do njene vdane potopitve na koncu, ko si pri Robbovem vodnjaku Prešeren nad dogodkom le še umije roke. Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2022, str. 66, avtor Vojko Zadravec.

Za člane je knjiga dostopna tudi na Audibook in Biblos.