Prafašizem

V knjižici Prafašizem Umberto Eco trdno vztraja pri trditvi, da je bil nacizem en sam, v spremenjenih družbenih okoliščinah težko ponovljiv režim, medtem ko se fašistično ‘igro’ lahko igra v mnogih oblikah, pa se ime te igre – fašizem – ne spremeni.

Besedilo te knjige je bilo sprva predstavljeno kot govor na simpoziju, ki sta ga organizirala italijanski in francoski oddelek na Univerzi Columbia 25. aprila 1995 ob praznovanju osvoboditve Evrope, prvič pa je bilo objavljeno pod naslovom Ur-Fascism v reviji The New York Review of Books 22. junija 1995, v Sloveniji pa v reviji Razgledi 2. avgusta 1995. V njem Eco identificira 14 skupnih značilnosti prafašizma: kult tradicije, zavračanje modernizma, kult akcije zaradi akcije, nestrinjanje kot izdaja, strah pred drugačnim, apel k družbeno frustriranemu srednjemu razredu, obsedenost z zaroto, šibkost in sočasna moč sovražnika, pacifizem kot trgovanje s sovražnikom, zaničevanje šibkih, vzgoja vsakogar za heroja, prenos volje do moči na spolnost, selektivni populizem in novorek.

Nikogar ne bo, svari Eco, ki bi naravnost rekel: »Želim ponovno odpreti Auschwitz,« toda prafašizem je še vedno okrog nas in naša dolžnost je, da ga razkrinkamo vsakodnevno in na vseh koncih sveta.