Prekinitveni post

Postenje je staro toliko kot človeštvo samo. V evoluciji so imeli organizmi, ki so lahko dlje časa vzdržali brez hrane, pomembno preživetveno prednost pred tistimi, ki tega niso bili zmožni. Ko ne jemo, damo telesu možnost uničiti vse, kar je v njem slabega. S tem mu omogočimo nastajanje svežih, novih celic, spodbudimo presnovo, okrepimo možgane in še bi lahko naštevali. Pri prekinitvenem postu gre za časovno omejevanje prehranjevanja, najbolj znano razmerje je 18:6, torej 18 ur posta in 6 ur, ko se lahko prehranjujemo. Cilj vsakega posta je, da dosežemo avtofagijo – to je osnovni proces vsake celice, pomeni pa »jesti samega sebe«. Z avtofagijo se celice obnavljajo, popravljajo ali izločijo nezdrave dele, kar je ključnega pomena za naše zdravje.