Primer Eduard Einstein

Ko dvajsetletni Eduard Einstein, drugorojeni sin Nobelovega nagrajenca Alberta Einsteina in njegove nekdanje žene Mileve Marić, doživi psihični napad, ga mama nemudoma odpelje v psihiatrično bolnišnico v Zürich. Diagnoza: shizofrenija. Eduard se v svojem življenju počuti zapostavljenega in nerazumljenega ter v bolnišnici trpi pod nepredstavljivimi metodami zdravljenja. Mama Mileva skozi vso zdravljenje z njim sočustvuje, ga bodri in ga tudi redno obiskuje. Eduard do nje čuti naklonjenost, ljubezen in toplino, na drugi strani pa očeta prezira in ga ne spoštuje. Oče ga obišče le enkrat, takrat ko emigrira v ZDA. S sinovo boleznijo se Albert nikakor ni mogel sprijazniti, izogibal se je vsakršnemu kontaktu. V romanu se nam odkriva zgodba Eduarda, ki jo spremljamo iz Milenine in Albertove perspektive v tretji osebi in pa iz perspektive Eduarda, ki jo pripoveduje sam. Avtor se opira na resnične podatke iz družine Einstein in realistično prikazuje tragičnost v zakulisju družine Einstein. Močno, čutno in pretresljivo.