Privzete nastavitve

Ljudje danes ustvarjamo več kot kadarkoli v naši zgodovini. Poleg dih jemajočih umetnin, posredovanih skozi različne medije, moramo med naše stvaritve šteti še vse slike in komentarje, ki jih vsak dan objavimo na številnih družbenih omrežjih. Ste se kdaj vprašali, kaj bi se zgodilo, če bi nam za vse te umetnine zmanjkalo prostora, če bi morali narediti prostor za vsako novo objavo na Facebooku? S tem vprašanjem se ubada francoski stripar in režiser Ugo Bienvenu (1987-) v stripu/grafičnemu romanu/risoromanu z naslovom Privzete nastavitve. Zgodba se odvija v ne tako oddaljeni prihodnosti, kjer zmanjkuje prostora na trdih diskih. Da bi preprečili preobremenitev, se človeštvo vsak dan poslovi od brezčasnih filmov, skladb, knjig in risb. Nekateri posamezniki, kot je junak Yves Mathon, so se odločili proti pravilom ohraniti tisto, kar se jim zdi lepo. S tem pa na kocko postavijo svoje življenje, kot tudi življenje svojih družin. Ilegalna dejavnost Yvesa kmalu postavi v položaj, ko bodo morali on, njegova žena in robot Mikki, ki nosi njunega otroka, zbežati pred kratkovidnim režimom. Privzete nastavitve so neusmiljena kritika družbe, ki namesto globine stremi k površnosti, obenem pa tudi meditacija o odnosu med ljudmi in umetno inteligenco ter med ljudmi in naravo. Risoroman je leta 2020 prejel nagrado festivala v Angoulêmu. Za slovenski prevod, ki dobro posreduje jedko sporočilo dela, je poskrbela Jedrt Lapuh Maležič. Omenimo lahko še to, da je za postavitev poskrbela umetnica Eva Mlinar. (dobreknjige.si)

Mnenja bralcev

Privzete nastavitve so futuristična zgodba, ki se dogaja v svetu, kjer je prostora za spomine premalo, zato se briše celo najboljša umetnost. V ospredju je Yves, ki kljub pravilom tvega vse, da bi ohranil lepoto in smisel za prihodnje generacije. Knjiga mi je dala misliti o tem, kako pogosto postavljamo nepomembne stvari pred tiste, ki res štejejo. Še posebej me je navdušil pogovor med Yvesom in njegovim robotom, kjer robot pravi, da bi si želel spati. Ta trenutek pokaže, kako so sanje in domišljija nekaj, kar nas loči od strojev – in kaj je v resnici bistvo človeštva. Bienvenujeva zgodba ni samo kritika sodobne družbe, ampak tudi poziv k temu, da se vprašamo, kaj bomo zapustili za sabo. Je močna in čustvena, z jasnim sporočilom: cenimo tisto, kar nas dela ljudi.

– Aljaž

Ali bo resničnost resnično podobna temu? Porušeni odnosi, nezaupanje, nadvlada strojev? Knjiga mi je bila zelo všeč, čeprav me rahlo plaši. Pisatelj je čudovito vkomponiral poezijo v strip.

 – Alenka