Razkropljeni po zemlji

Japonsko-nemška pisateljica Yoko Tawada se je v slovenščini predstavila že z eseji Eksofonija ali poti iz materinščine, roman Razkropljeni po zemlji pa sledi kot tematsko nadaljevanje razmislekov o pomenu jezika, predvsem materinščine. Na severu Evrope se po spletu naključij poveže skupinica ljudi, večinoma razseljenih iz svoje ožje domovine in jezika, pripoved se v poglavjih seli od enega k drugemu. Živijo v svetu, ki spominja na našega, vendar z nekaterimi “futurističnimi” družbenimi in ekološkimi spremembami. Država Japonke Hiruko je potopljena, vezi z najbližjimi so pretrgane in ostala je kot osamljena govorka jezika, v katerem nima sogovornika. Pri iskanju njenega sorojaka se med skupino tvorijo vezi, ki presegajo in nadgrajujejo stare jezikoslovne, narodoslovne ali identitetne strukture, namesto tega pa ustvarjajo vedno večjo skupino novega “pan-tovarištva”. (ŠP)