Riko, Oskar in senčne prikazni

Riko je, kot pravi sam, »malo poseben otrok«, ki lahko veliko misli, a to »traja malo dlje kot pri drugih ljudeh«. V prvih počitniških dneh, ko se po nasvetu vzgojitelja loti pisanja dnevnika, se spozna z Oskarjem, drobnim, bistrim, a po svoje še bolj posebnim fantičem. Iskanje prijateljstva se nato preobrne v iskanje prijatelja, to pa nenadoma preide v iskanje ugrabitelja otrok. Mladi bralec dobiva indice skupaj z Rikom, kar je nekako v stilu kriminalk Agathe Christie (gotovo ni naključje, da so filmi po njenih predlogah Rikovi najljubši filmi), zagotavlja pa napeto branje do konca. Vseskozi pa se, tudi v drncu beganja za novimi dokazi, pred bralcem z nekoliko razširjene Rikove perspektive odstira svet osamljenega, vedoželjnega, nekoliko »posebnega« dečka, svet, ki zaradi »posebnosti« v perspektivi mnogokrat nasmeje, a navsezadnje še kako kliče po poistovetenju.

Celotna anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2011, str. 113, avtorica Tina Bilban. (K.K.)