Salambô

Roman je zgodovinska fikcija, postavljena v čas po prvi punski vojni na ozemlje Kartagine. Večina oseb in dogodkov temelji na zgodovinskih dejstvih. Kartažani so svoji najemniški vojski dolgovali veliko denarja, ki pa ga niso nameravali izplačati v celoti. Zgodba se začne z gostijo, na katero je kartažanski general Hamilkar povabil barbare, ki jim je poveljeval v vojni z Rimljani. Med popivanjem barbari opustošijo prizorišče zabave, opogumljeni s Hamilkarjevo odsotnostjo in jezni na Kartažane. Po posredovanju Hamilkarjeve hčerke Salambô, svečenice boginje Tanit in edine povsem izmišljene osebe v romanu, jih prepričajo, da zapustijo Kartagino in se odpravijo v Siko.

V tem kratkem času se Mâtho, kasnejši vodja upornikov, na smrt zaljubi v Salambô. V Siko pride kartažanski odposlanec, ki namerava najemnike opetnajstiti pri plačilu, vendar se vmeša prevratnik Spendij in z lažmi in močno retoriko spodbudi barbare k uporu. Vojna med barbari in Kartagino je postala neizbežna in je v resnici trajala od 242 do 237 pr. n. št.

Da bi Kartažani nagnili tehtnico v svoj prid, pošljejo Salambô v Mâthojev tabor z nalogo, naj omreži zaljubljenega Mâthoja in mu vzame nazaj tančico boginje Tanit, simbol izrednega pomena za obe strani. Po opravljeni nalogi jo obljubijo Hamilkarjevemu zavezniku za ženo. Sledi veliko krutih prizorov bojevanja. Čeprav je Mâtho Salambôjin sovražnik, jo kljub temu nepremagljivo privlači. Ko ga poraženega in ranjenega pripeljejo na njeno poroko z Nar’Havasom v obrednem ponižanju, ob pogledu nanj omedli in izgubi življenje.

Salambô je bila deležna operne, filmske in stripovske adaptacije, njen prvi prevod v slovenščino je izšel leta 1931. (RN)