Sanje in kulise

Splitsko‑italijanska družina Torchio priredi velik sprejem za vse, ki v Splitu kaj pomenijo. Ta julijski večer, natančneje v noči s 6. na 7. julij, je pri njih živahno: meščanstvo se zabava ob pogovorih, dobri hrani in pijači. Proti jutru začnejo gostje odhajati, med njimi tudi mladi in podjetni ladjar Darko Barić. Le malo pozneje ga najdejo mrtvega v mandraču Matejuška, delu pristanišča, kjer pristajajo lokalni ribiči. Someščan, ki ga odkrije, truplo naloži v samokolnico in ga odpelje na policijo – kot pozneje pojasni, predvsem zato, da ne bi izginilo, medtem ko bi šel iskat pomoč.

Tu se začne delo kriminalističnega inšpektorja Maria Bulata. Meščani so vznemirjeni, govorice krožijo, inšpektor pa jim pozorno prisluhne. Storilec bi lahko bil kdorkoli, saj se v večnacionalnem Splitu tridesetih let 20. stoletja kandidati za morilca kar vrstijo: ribiči, ki so v Darku videli konkurenco, nemška filmska ekipa, za katero vsi vedo, da gre za vohune, italijanski fašisti, jugoslovanski komunisti, Judje … Vsaka družbena skupina, dejavna v mestu, bi lahko imela svoj razlog, da se Darka znebi. Ob preiskavi, ki jo vodi lokalni inšpektor, nekdanji služabnik Avstro‑Ogrske, zdaj pa Kraljevine Jugoslavije, spoznavamo družbene in politične razmere tistega časa, pa tudi osebne in intimne povezave ter politične spletke – med drugim tudi to, da bi moral Darko Barić postati član prostozidarske lože.

Roman Sanje in kulise pa pravzaprav ni klasična kriminalka. Umor Darka Barića je le ogrodje, na katerega avtorica napne realnost tridesetih let prejšnjega stoletja in ponudi izjemno zgodovinsko sliko tistega časa: politične begunce, ki preko Splita zapuščajo Evropo; Dioklecijana, ki s svojo palačo mestu daje antično brezčasnost; Mussolinijev vpliv, ki se kaže v dejanjih mladine, prepričane, da pripada Italiji; ter fašizem, ki že razkriva svoje zle namene, čeprav svet hkrati govori o olimpijskih igrah, ki jih pripravlja Tretji rajh. Roman je prežet tudi s simboliko, zlasti z motivom osmice, ki v vodoravni legi pomeni neskončnost. Kako neskončno se ponavlja zgodovina? Sanje in kulise nas ne popeljejo le v čas pred drugo svetovno vojno, temveč tudi neprijetno spominjajo na našo sedanjost.

Alida Bremer, rojena leta 1959 v Splitu, je študirala primerjalno književnost, romanistiko, germanistiko in slavistiko. Doktorirala je iz detektivskega romana. Je tudi prevajalka v nemščino iz hrvaškega, srbskega in bosanskega jezika, za svoje prevode pa je prejela številne nagrade. (SS)