Sanje o vlaku

Sanje o vlaku pogosto povezujemo s spremembami in novimi priložnostmi, lahko pa tudi z občutkom, da smo kaj pomembnega zamudili. Morda nas opominjajo, da je včasih treba manj oklevati in preprosto narediti korak naprej.

Mistična, melanholična novela, po kateri je bil v lanskem letu posnet tudi film, je pred kratkim izšla tudi v slovenščini in je slikovita pripoved o življenju gozdarja Roberta Grainierja, preprostega delavca na ameriškem zahodu v začetku 20. stoletja, ki ga je zaznamoval hiter tehnološki razvoj. Njegov vsakdan je tesno povezan s težkim fizičnim delom pri gradnji železnic in mostov, v času, ko se divjina hitro umika napredku. Kljub skromnemu in napornemu življenju pa doživi tudi mirne, tople trenutke sreče, predvsem v krogu svoje družine.

Ko v požaru izgubi ženo in hčer, se njegovo življenje nepovratno spremeni. Umakne se vase, v samoto in tišino, kjer ga spremljajo spomini in občutek globoke izgube. Njegov svet postaja vse bolj prežet s sanjskimi podobami in nenavadnimi doživetji, v katerih se resničnost pogosto prepleta s fantazijskim. Krčevito se začne oklepati sveta, ki ga pozna, kar pa je v totalnem nasprotju z neizogibnimi, hitrimi spremembami, ki jih narava in z njo družba hočeš nočeš doživita. To ga vodi v vedno nove frustracije.

Novela s preprostim, izrazito poetičnim ter na trenutke surovim jezikom odpira teme hude življenjske tragedije, osamljenosti, hitrega minevanja časa in z njim izgubljenih priložnosti. Ob tem pa na nek način skuša prikazati, da ima lahko tudi povsem navadno, neopazno življenje svoje mesto v svetu in odločitev zanj moramo spoštovati brez obsojanja. (ND)