Slepar

Cercasov biografsko-dokumentarni roman obravnava lik in delo Enrica Marca, človeka, ki je svojo osebno zgodovino tako pregnetel, da je poosebljal dostojanstvo in junaštvo, ko je množica klonila pod pritiskom in strahopetnostjo. Komaj petnajstleten je svojo pot začel kot junak španske državljanske vojne, kasneje je bil kot žrtev nacizma interniran v taborišče Flossenbürg in nadaljeval kot antifašistnični borec pod štiridesetletnim Francovim režimom. Takšna naj bi bila njegova biografija, ki jo je po koncu frankizma intuitivno oblikoval glede na gibanje splošnega javnega mnenja in krogov, v katerih se je gibal. Zrasel je v državno in medijsko osebnost, dokler ni bila njegova zgodba leta 2005 razkrita za lažno. Odlika Cercasovega romana o Marcu ni le poročilo o sleparju, ampak predvsem pogled v zakulisje njegove predstave. Prikazuje, kaj je Marca gnalo v ospredje in katere osebnostne odlike so mu to omogočile ter nenazadnje, kakšno vlogo je lahko prevzel pri spoprijemanju Španije in Špancev s svojo polpreteklo zgodovino. (ŠP)