Smejati se – ali jokati?

Henri Lopes v tej politični satiri predstavi portret neizobraženega in prostaškega samodržca, vojaka, ki se je povzpel na oblast s pomočjo državnega udara. Zgodbo pripoveduje šef strežbe uglednega hotela, ki ga je diktator zaposlil v svoji predsedniški palači, kot zanesljivega človeka iz svojega plemena. Ker je vedno tik ob predsedniku, torej v centru političnega dogajanja, postane kronist in vestno beleži kar ujamejo njegova ušesa, medtem ko predsedniku streže s pijačo. Avtor opisuje neimenovano afriško državo, kjer vladajo korupcija, kult osebnosti in diktatura. Napisano je v realističnem slogu z veliko mero ironije. (Metka Koman)