Staroselci v Alpah

Vsako leto v Bovcu pod pokroviteljstvom Gorniškega kluba Dr. Henrik Tuma skupina raziskovalcev evropskega in slovenskega staroselstva (RES) organizira posvete, ki omogočajo predstavitev tudi tistih raziskav naše preteklosti, ki niso na liniji z ustaljeno teorijo o priselitvi Praslovanov v šestem stoletju. Pričujoči zbornik je tako že tretji v vrsti objav na tematiko Slovenci – kdo smo in od kdaj smo tu?
Zbornik tvori 13 prispevkov, ki tako ali drugače odstirajo tančice s staroselskega prebivalstva in jih lahko razdelimo v tri sklope: arheologija v Alpah, zgodovinski viri in jezikovne raziskave. Uvodni prispevek predstavlja pregled mostiščarske kulture Ljubljanskega barja izpod peresa Antona Veluščka, temu sledita dva prispevka Janeza Bizjaka o iskanju staroselskih sledi v vzhodnih Alpah, arheološki del zbornika pa zaključuje prispevek Marije Ogrin o arheologiji v visokogorju vzhodnih Alp. Sledi prispevek Fedje Klavore o arheoloških in zgodovinskih znamenitostih ob poti čez Predel do Norika. Naslednji prispevek o predzgodovinskem steklu na Slovenskem raziskuje množično proizvodnjo barvnih steklenih jagod na železnodobnem Dolenjskem, ki je bila po jantarski poti povezana s severom Evrope, po steklarski pa s Sredozemljem, vse do Egipta. V zgodovinopisnem delu zbornika najdemo prispevka Duše Krnel Umek o Davorinu Trstenjaku in izvoru Slovencev ter Vincenca Rajšpa o pojmovanju slovenstva v 16. stoletju. Nazadnje vstopimo v jezikoslovni del zbornika, kjer Anton Perdih s pomočjo analize raziskuje pogostosti glasov starih jezikov, Viljem Kralj pa se sprašuje, ali so staroselci na otoku Brač govorili slovensko. Sledita še prispevka Janeza Bizjaka o Velikem Kleku in Jožeta Ranta st. ter Duše Krnel Umek, ki podajata nove jezikovne dokaze v podporo tezi Maria Alineija.

Zbornik nudi vpogled v trenutno stanje avtohtonistične misli na Slovenskem, z uvodno počastitvijo Janeza Janše pa jo tudi umešča v politični prostor. (MG)