Tihotapci miru

Teo, mladenič, ki še preboleva dedkovo smrt, je prostovoljni bralec v hospicu. Po nenavadnem naključju se znajde v hiši odhajanja, ki mu predstavlja zavetišče pred dogodki in mislimi, ki rušijo njegov mir zunaj. Očarata ga sočutje, srčnost in pristna prisotnost zaposlenih. Spozna, da tu ni prostora za sprenevedanje, ni časa za nepomembne besede. Ob prebiranju se srečuje z življenji in radostmi poslušalcev, s spokojnostjo minevanja. Zgodba v knjigi je razdeljena na dva svetova, ki bivata vsak zase, se prepletala in na koncu zlijeta v enega samega. Povežejo ju tihotapci miru, ljudje, ki spreminjajo svet s tem, da obstajajo. (MK)