To ni moj klobuk

V estetski slikanici umirjenega kolorita To ni moj klobuk sledimo mali ribi, ki veliki ukrade klobuk. Zaveda se, da se krasti ne sme, a njen izgovor je, da je bil klobuk veliki ribi itak premajhen. Ribja tatica je precej prepričana v uspešnost kraje in v to prepričuje tudi bralca, a ilustracija govori drugače in pušča konec (deloma) odprt. Okoli klobuka avtor osredini tudi slikanico Hočem nazaj svoj klobuk, kjer medved hodi od živali do živali in jih sprašuje, če je kdo videl njegov izginuli klobuk. Na koncu ga najde kar sam … Tudi ta knjiga je zelo izčiščena, prav tako pa načenja vprašanje prisvajanja tuje lastnine in pušča konec nedorečen. Obe slikanici nagrajevanega kanadskega ilustratorja in pisatelja torej z minimalnimi sredstvi (skopo besedilo, zračno oblikovanje in motivno repetitivna in izčiščena ilustracija brez veliko detajlov) dosežeta velik učinek na bralca in mu nudita izhodišče za živahno debatiranje o (spornih) dejanjih nekaterih literarnih likov. Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2022, str. 56, avtorica Gaja Kos.