Vojna rož

“Po Znanilki nevihte in Trojici je Krvna linija tretja v seriji štirih romanov (četrti del, Ravenspur, še ni preveden) o angleški državljanski vojni, znani kot vojna rož. Zgodba Krvne linije se začne v mestu York leta 1461. Rihard je umorjen, njegova glava s papirnato krono pa nabodena na kol na vrhu obzidja. Toda s tem dejanjem si kraljica Margareta naredi medvedjo uslugo. Njeni vojski zaradi roparskih pohodov zaprejo vrata v London. To izkoristi Edvard, sin umorjenega Riharda Yorškega, ki ga spustijo v mesto, kjer se razglasi za angleškega kralja. Odstavljeni kralj Henrik VI. je v ujetništvu. Vse kaže, da bo v Angliji na oblasti rodbina York. Obe strani zbereta vojsko in do odločilne bitke pride pri Towtonu. Kljub številčni premoči Lancastri utrpijo hud poraz. Margareta zbeži v Francijo, Edvard pa zavlada Angliji. Od njega se pričakuje, da bo s skrbno načrtovano poroko povečal svoja posestva in vpliv, toda Edvard posluša glas srca in se poroči z Elizabeto, čeprav ni princesa. Pri nagrajevanju njenih sorodnikov je zelo velikodušen. Po nasvetu svoje žene odvzame rodbini Neville stare privilegije in moč. Nakoplje si njihovo zamero in konča kot Warwickov ujetnik. Toda ljudstvo je na strani kralja Edvarda. Toliko časa napadajo Warwickove posesti, dokler ta ne izpusti Edvarda. Warwick, nekdanji Edvardov najmočnejši zaveznik, pobegne v Francijo, kjer se sestane z izgnano angleško kraljico Margareto. Videti je, da vojne še ne bo tako kmalu konec.”