Vsi božji otroci plešejo

V knjigi je zbranih šest zgodb, ki opisujejo obdobje po potresu v mestu Kobe, ki se je zgodil leta 1995 in v katerem je umrlo 6.400 ljudi. Murakami v knjigi Vsi božji otroci plešejo ne opisuje dogodkov potresa, čeprav so vse zgodbe nejasno povezane s katastrofo. Namesto da bi svoje like postavil v samo jedro katastrofe in pisal o njej, se odloči pisati o odzivu naroda in bremena, ki ga je pustil potres. Zgodbe pogosto nimajo konca, le odsevajo misli in dejanja različnih ljudi v ozkem časovnem razponu. V tipičnem Murakamijevem slogu nekatere zgodbe vključujejo nadrealistično, medtem ko se druge osredotočajo na ljudi, katerih življenja se zdijo prazna; nekateri so tujci, drugi se zdijo izgubljeni. Kljub temu je to še ena zbirka kratkih zgodb, ki bralca spodbudi k razmišljanju o svojem mestu v svetu in o tem, kako se odločimo živeti. (ŠS)