Zadeva z Levom

Nekega jutra, ko je očka mrtev dva meseca in osemnajst dni, se zdi, kot da je tudi Lev izginil, saj mu mama ni pripravila zajtrka, učiteljica ga ne spozna idr. Lev pomisli, da je morda kje obtičal in se začne iskati. V parku naleti na Maksa, brezdomca, nekdanjega kaskaderja, ki Leva vidi oz. občuti njegovo stisko. Maks je empatičen in potrpežljiv, tudi sam nekako »izgubljen«, toda svetlo naravnan, poln življenjskih modrosti. Maks pomaga Levu iskati samega sebe na različnih koncih in tako skupaj doživita vrsto dogodivščin. Fant se počasi sprosti, obudi spomine na očka, njegova žalost in tudi občutek, da je morda delno kriv za očkovo nesrečo, malo popustita. »Zadeva« je torej zgodba o žalosti, žalovanju in občutku krivde. Ilustracija odraža Levovo razpoloženje, rdeči toni izražajo duševno stisko, topli pa popuščanje le-te ob Maksovi podpori. Besedilo je tenkočutno in poetično, osredinjeno na mladega bralca, v vseh odtenkih pa najbrž razumljivo predvsem odraslemu bralcu. Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2024, str. 79, avtorica Tilka Jamnik.