Zavetje vode

S kitično ekonomijo oblikovana poglavja knjigi že na zunaj dajejo podobo pesniške zbirke. Tudi v vlogi gradnikov pripovedi so poglavja z lirskim ritmom prežet nabor občutij in razumevanj tujke, za mnoge vrstnike luzerke, hčere obupane matere in očeta z novo družino, pa tudi športnice, prijateljice, zaljubljenke, kritične najstnice. Začne se z zapletom zaradi netekočega branja angleščine še ne 13-letne Poljakinje, ki pride v Anglijo z mamo iskat očeta, in se razplete v dekletu lastno “tekočo” govorico, s katero uokviri svojo samopodobo in svojo prihodnost. Tako prvoosebna pripoved razgrinja razvoj dojemanja, razumevanja in sprejemanja življenja. Kasienka odkrije svoj dom − vodo: “deželo z lastnim jezikom, ki ga tekoče govorim,” in svojo podobo: “Na robu bazena sem morda res grda, ko pa govorim v zavesljajih, sem čudovita”. V odličnem prelitju v slovenščino prevajalka ohrani vse tri izjemnosti romana: pesniško ekonomijo besed, inovativnost prispodob ter avtentičnost atmosfere in oseb.

*Anotacija je dostopna v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih knjig 2019, str. 107, avtor Vojko Zadravec.