Zgodbe

David Foster Wallace je eden pomembnejših ameriških pisateljev 20. stoletja, ki je že od poznih najstniških let trpel za hudo obliko depresije in je pri šestinštiridesetih letih napravil samomor. Med drugim je izdal tri zbirke kratkih zgodb Punca z nenavadnimi lasmi (1989), Kratki intervjuji z odvratnimi moškimi (1999) in Pozaba (2004), iz katerih imamo v slovenščino preveden izbor pod preprostim naslovom Zgodbe. V njih avtor raziskuje naravo resničnosti, sanj, travme, tesnobe in depresije. Gre za večinoma kratke zgodbe netipičnih oblik, ki so različnih dolžin (od dveh kratkih odstavkov do skoraj romana). Med drugim naletimo na primer na zgodbo pisano kot zapis intervjujev, a le odgovorov brez vprašanj in pa na zgodbo z opombami, ki niso v funkciji pojasnjevanja in napotil, temveč v njih sledimo vzporedni zgodbi. Nekatere opombe se vijejo celo čez stran ali dve. Wallaceove zgodbe so velikokrat ironične, groteskne, prežema jih črn humor, odtujenost. Vzdušje je večinoma mračno, liki so pogostoma povsem odbiti ali pa vsaj čudaški, nekateri so celo resnične osebe. Vendar pa liki niso zli, ampak nam avtor pojasni, še tako neobičajna in odklonska obnašanja ter jih prikaže človeške in vsakdanje. (TŠ)