Zlata poroka ali Tržaški blues

Franc in Jolanda sta stara zakonca. Tako dolgo sta skupaj, da je Jolanda odločena ljubečo zvezo slovesno obeležiti z zlato poroko. Francu je vseeno. In njuna zveza se mu zdi bolj praktična kot ljubeča, navadil se je na Jolando, kot se navadiš na staro pohištvo. Ob njenih pripravah na praznovanje je ravnodušen in prilagodljiv. Jolanda skuša svojo iluzijo sreče razširiti na vse člane družinskega klana. Žal ta bolj spominja na sračje gnezdo kot pa na harmonično povezane pripadnike: že odrasle otroke, snahe, zete, vnuke. Da je lepilo slabo veliko pripomore »istrska travma«. Politika si vzame žrtve; v družino naredi dokončne reze. (MU)